Postavitev sončnih elektrarn je krona zgodbe o samooskrbi čebelarja Želimirja in njegove partnerke Vivian. Presežek proizvedene energije najde pot naprej v sistem, zdaj pa jo je zaradi energetskih skupnosti mogoče izmenjevati tudi s sosedi. Načrtujeta tudi gradnjo vetrne elektrarne.

Želimir Depoli je čebelar iz Poljan na obronkih Učke, kjer s svojo življenjsko sopotnico Vivian uživata v čudoviti naravi, ki ju obdaja. Njun dom s čudovitim vrtom stoji na koncu uličice mirnega naselja, kjer živita, in je oaza za njune marljive čebele.

Poglejte video posnetek o čebelarju iz Poljan, Hrvaška.

Poleg nakupa medu in številnih drugih čebeljih pridelkov ter pokušine v pristni obmorski konobi se obiskovalci posestva lahko naučijo osnov čebelarjenja, odkrijejo pa tudi delček zgodovine v manjši etno zbirki starega orodja.

S projektom, ki sta ga pred leti prijavila na natečaj Lokalne akcijske skupine Terra Liburna, sta si zagotovila sredstva za naložbe v obnovljive vire energije. Podpora jima je omogočila dokončanje zgodbe o popolni energetski neodvisnosti od lokalne infrastrukture.

Financirano na podlagi javnega natečaja LAS »Terra liburna« vrsta operacije 1.2.1. »Podpora razvoju malih kmetijskih gospodarstev«, v skladu s TO 6.3.1. iz PRRRH (Program ruralnega razvoja Republike Hrvaške).

Pred tem sta že vložila znatna finančna sredstva v vodohrane in ogrevanje sanitarne vode, postavitev sončne elektrarne pa je krona njune zgodbe o samooskrbi.

Dve elektrarni

Imata dve elektrarni. Najprej sta namestila 15 fotonapetostnih panelov, povezanih na pretvornik in ki zagotavljajo enosmerni tok, ki ga pretvornik zatem pretvori v izmenični tok ter ga pošlje v omrežje.

»Po spremembi zakonodaje, ko smo lahko postali tudi proizvajalci, ne več le potrošniki, sva se na podlagi pozitivnih izkušenj po enem letu odločila za drugo elektrarno,« je ob obisku njunega samooskrbnega posestva povedal Depoli.

Imata dve elektrarni, najprej pa sta postavila 15 fotovoltaičnih panelov.

Druga elektrarna omogoča povečanje zmogljivosti za 12 novih panelov, prihodnje leto pa načrtujeta še dva dodatna.

»Zelo pomembno je razmišljati o osončenosti. Panele smo postavili tako, da maksimalno izkoriščajo sončno energijo,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je osončenost 100-odstotna – seveda ob sončnem vremenu.

Za to je bilo treba odstraniti velik bor, ki je delal senco na pergoli, kjer so bile nameščene plošče. Zanimivo pa je dejstvo, da drevo ni končalo v peči, temveč sta iz debla naredila vrtno potko.

Pošiljanje v omrežje

Gostitelj nam je pokazal dvosmerni števec HEP-a, ki nam pove, da gre proizvedena in neporabljena energija v elektroenergetsko omrežje. Najbolje jo je porabljati takrat, ko se proizvaja, saj je takrat razmerje ena proti ena, opisuje; ko pa gre energija v omrežje in se kasneje iz njega jemlje, se pri tem izgubi 20 odstotkov.

»To razmerje je razumljivo, saj tudi pri njih nastajajo stroški. Zato je pomembno poudariti, da je najbolje porabljati ravno v času nastanka energije,« poudarja.

Proizvedeno energijo porabljata tudi v lastnem gospodinjstvu na način, da sta 100-odstotno pokrita, vključno z ogrevanjem, ki sta ga preklopila na elektriko. V obstoječi cevni radiatorski sistem sta vgradila palične grelce, tako da se lahko ogreva vsak radiator posebej – poleg osnovnega centralnega ogrevanja (kotel), ki sta ga prav tako preklopila na elektriko, kot alternativa pa je ostalo ogrevanje na drva.

Deževnica, kompostiranje in recikliranje

Del njune energetske zgodbe je tudi deževnica, ki jo je tukaj v izobilju. Trenutno imata dve cisterni skupne prostornine 110 m3, od tega je 75 m3 vode za zalivanje vrta in 35 m3 pitne vode, ki preko črpalke in filtra oskrbuje celotno hišo, ogreva pa se preko sončnih kolektorjev.

Želel je čistejše okolje zaradi svojih čebel.

Na tej kmetiji reciklirajo vse, kar lahko. Tako je Želimir, ki ga znanci kličejo Željko, svoji ženi, ki rada sadi rastline, iz starega kolesa naredil stojalo za rože.

Pod sončno elektrarno stoji velika zunanja delovna miza, na kateri žena sadi in presaja rože, pod njo pa sta namestila urejen kompostnik s prostornino 10 m3. Vanj dajeta zdravo zeleno maso, ki jo v določenem razmerju mešata z rjavo (gozdno) maso. Vse skupaj se tri leta naravno predeluje, preden se uporabi v zelenjavnem vrtu.

Imata tudi cisterno za vodo, ki jo uporabljata za zalivanje zelenjavnega vrta (75 m3 prostornine), ki se gravitacijsko spušča proti vrtu in po kapljičnem namakalnem sistemu namaka kmetijsko površino.

Kako se je vse začelo

»Živimo v od boga danem okolju in preprosto ni smiselno, da ga ne bi izkoristili. Pri tem mislim predvsem na stoodstotno osončenost,« pravi Depoli, ki se je najprej temeljito informiral o stroških, času povrnitve investicije in o vsem drugem. Nato se je odprla možnost sofinanciranja preko LAS Terra Liburna.

Po podpisu pogodbe se je začel boj z birokracijo. Odločil se je, da ta del prepusti izvajalcu, kar je bilo prav tako sofinancirano iz programa, a tudi to ni bilo preprosto.

»Ja, potrebni so bili samo trije papirji, a pred vsakim od teh je bilo treba rešiti še 33 uvodnih papirjev … Pa HEP-ova dovoljenja, pa sodelovanje, pa to, pa ono – številni zapleti,« v smehu opisuje danes. Trajalo je, vendar jima je uspelo, in ko je elektrarna končno zaživela, je bilo zadovoljstvo neizmerno.

Dvosmerni števec

Zgodba se je nadaljevala, opazil je, da se proizvaja dovolj energije, zato je tudi centralno ogrevanje hiše, ki je bilo do tedaj na drva, preusmeril na elektriko. Kmalu je padla odločitev za postavitev druge fotovoltaične elektrarne.

Zdaj imata skupno 27 panelov, ki v najbolj sončnih mesecih proizvedejo okoli 1.500 kW na mesec, gledano kumulativno pa so v 23 mesecih proizvedli skoraj 16 MW.

Del je bil porabljen, nekaj je prihranjeno za zimo, poleg tega se bo oskrboval tudi iz HEP-a, iz dvosmernega števca, da bi nadomestil primanjkljaj v zimskih mesecih. Teh 27 panelov ima skupno instalirano moč 13 kWh.

V teh slabih dveh letih skoraj niso imeli tehničnih težav. Bilo je nekaj manjših težav z internetnimi linijami in prenosom podatkov iz pretvornika v aplikacijo, vendar se je vse uredilo. Pravi, da vsake toliko v sistem udari strela, a ga sam, brez stika z izvajalcem, spet povrne v delovanje.

Energetske skupnosti

Vprašanje je, kako naprej. Vmes se je oblikovala možnost energetskih skupnosti in tako danes obstaja energetska skupnost Severnega Jadrana. Zdaj si je mogoče izmenjevati energijo s sosedi ali jo deliti s svojo drugo nepremičnino, kdor jo ima, razkrije naš sogovornik.

»To je mogoče storiti na različne načine, ne govorimo več samo o električni energiji, ampak na primer tudi o vetrni energiji. Naš naslednji projekt je vetrna elektrarna, ki bo vključena v to zgodbo. Sonce sije le podnevi, veter pa piha tudi ponoči,« pojasni.

Želimirja zelo zanima tudi odvzem energije iz baterije, torej njeno shranjevanje.

»Moj načrt ni, da bi kupoval baterije, saj so drage in zavzemajo prostor, ampak želim namestiti polnilno postajo in nabaviti električni avto, ki je sam po sebi baterija,« pravi in dodaja, da bo to rešilo nočne potrebe po energiji v stanovanjskem delu.

Bilo je zahtevno, zdaj pa želita zgraditi vetrno elektrarno. 

V času, ko avtomobila ne bo vozil, mu bo služil kot skladišče električne energije. Mimogrede, kot prevozno sredstvo najpogosteje uporablja električno kolo.

Tehnične lastnosti

Elektrarne zavzemajo skupno okoli 52 m2. Niso na strehi hiše, ampak so postavljene kot pergola. Vse je v sklopu gradbene parcele hiše, kar je zelo pomembno z vidika zakonodaje.

Pergole so že obstajale, treba jih je bilo le prilagoditi tako, da je bil kot najprimernejši glede na pot sonca. Da bi imel 100-odstotno osončenost, je odstranil eno drevo. Vgradil je hibridni pretvornik, kar je zelo pomembno, čeprav ima dvosmerni števec HEP-a z vhodom in izhodom.

Presežki prihajajo v omrežje in se po potrebi odvzemajo iz omrežja bodisi ponoči bodisi ob hladnejših dnevih brez sonca ali v času, ko so priključeni vsi porabniki.

Obstaja še en poseben način varčevanja z energijo, čeprav ni velik – uporaba toplotne energije. Vgrajen je namreč sistem centralne kurjave, ki skupaj s pečjo in radiatorji tehta približno dve toni in pol. Ko se čez dan dobro ogreje, se temperatura ohranja do naslednjega jutra brez dodatne porabe energije.

Za ta par sta ekologija in trajnost izjemno pomembni tako v življenju kot v poslu. V tej smeri sta že veliko naredila, a pravita, da je še veliko prostora za rast.

Ni jima bilo žal

Želimir ima v garaži 11 strojev z motorji z notranjim zgorevanjem, počasi prehaja na akumulatorske stroje (puhalnik listja, električna žaga), porablja energijo, ki jo proizvedejo paneli.

Vse to je pomembno za ohranjanje okolja, kar ima zlasti velik pomen za čebele, ki jih ima na posestvu.

Ne čakajte, ker bo energija vsak dan dražja, sporoča. 

Namestitev je trajala razmeroma dolgo, ker je bila zakonodaja zapletena, onadva pa sta bila v tem poslu pionirja. Predvidevata, da je danes celoten postopek krajši. Bila sta vztrajna in potrpežljiva ter sta vse prignala h koncu. Zdaj sta zadovoljna, načrtujeta pa že nadgradnjo.

»Vstopite v to zgodbo, ne čakajte, saj bo energija vsak dan dražja. Subvencije, ki jih trenutno ponuja država, so sicer še na voljo, a jih bo čedalje manj. Zato izkoristite priložnost, zagotovo vam ne bo žal,« sporoča čebelar Želimir Depoli.

Prispevek k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje

Energija iz sončnih kolektorjev Želimirja Depolija iz Poljan je primer, kako prispevati k cilju SO4 skupne kmetijske politike, ki vključuje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, sekvestracijo ogljika in spodbujanje trajnostnih virov energije. Z uporabo sonca ne zagotavljata le trajnostnega vira energije za svoje dejavnosti, temveč tudi prispevata k zmanjševanju emisij CO₂ – prioritete ZPP za povečanje obnovljivih virov v kmetijski proizvodnji.

Besedilo in fotografije: Blanka KUFNER, Agroklub.com, hrvaški partner v projektu ZSKP, ZŽ