Ne želim distributerjev niti povečevati nasadov, temveč delati na kakovosti, v ospredju pa je prodaja na hišnem pragu, pravi nosilka družinske kmetije Tatjana Hažić.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK Z DRUŽINSKE KMETIJE HAŽIĆ.

Tatjana Hažić na svoji družinski kmetiji leti kot čebelica – od enega opravka k drugemu. Kletari, stekleniči in prodaja vino, sokove, marmelade, razvaža pakete, skrbi za goste, ki obiščejo kmetijo.

V uri in pol našega druženja z njo so prišli Slovenci po pušipel, medžimursko blagovno znamko vina, za katero imajo tukaj posebno steklenico in kozarec, zato veljajo za edinstveno vinsko regijo na Hrvaškem.

Komaj sva sedli h kavi in jabolčnemu čipsu, že so prišli obiskovalci iz Splita, ki so njihov jabolčni sok pili za zajtrk v bližnjih termah ter se odločili poiskati proizvajalca in ta sok kupiti.

Na polovici skodelice je spet morala oditi … Lokalni mlekar ji je pripeljal sir, ki ga postreže ob pokušini svojih večkrat nagrajenih vin. Kmalu pride nova oprema za predelavo jabolk in grozdja, saj želi predelavo nadgraditi z novimi izdelki.

Idej ji ne manjka, s pomočjo skladovskupne kmetijske politike EU, katere strateški načrt vsebuje vrsto intervencij za zmanjšanje uporabe pesticidov, učinkovito in natančno uporabo gnojil, ohranjanje biotske raznovrstnosti in odzivanje na podnebne spremembe, pa nenehno nadgrajuje družinsko kmetijsko proizvodnjo.

Odpravnini sta vložila v sadovnjak in vinograd

Na obronkih Svetega Martina na Muri, v vasi Jurovčak, leži družinska kmetija Hažić.

Na sedmih hektarjih obdelovalnih površin, razdrobljenih po gričih, se ta družina ukvarja s pridelavo jabolk in grozdja. Predelujejo jih v vino, sokove, marmelade, skoraj vse izdelke pa prodajo na hišnem pragu.

Hladilnica za jabolka s prostornino 90 ton je “skrita” pod hribom tik ob vinarni.

Poleg Tatjane in njene sestre Valentine marljivo delata tudi njuna starša Biserka in Radenko Hažić, ki sta v 90-tih letih svoji odpravnini vložila v zasaditev sadovnjaka in vinograda.

»Oče je vozil viličarja v Ingradu, mama pa je na normo likala žepe v Muri. Z odpovedjo so jima naredili uslugo. Trdo sta delala in se žrtvovala, da bi imeli to, kar imamo danes. S sestro nisva imeli levisk niti martensk,« se spominja Tatjana.

Ko sta bili majhni, sta raje odšli na kopanje v terme kot pa obrezovat sadno drevje s starši, sčasoma pa sta kmetovanje vzljubili. Na koncu je Valentina končala Agronomsko fakulteto, Tatjana pa ekonomsko šolo in turizem. To se je izkazalo za idealno kombinacijo.

»Mi štirje v glavnem obvladujemo vse. Oče in mama trenutno obrezujeta v sadovnjaku, sestra je na projektih, jaz pa z gosti, na mejlih in na družbenih omrežjih …« pravi Tatjana, ki je pisarniško delo zamenjala s kmečkim.

»Vedno sem bila v petkah in kostimčkih, ko pa sem se odločila za delo na kmetiji, se še nekaj časa nisem mogla ločiti od prenosnega računalnika. Zdaj je to zadnja stvar na svetu. Ko zunaj kosim travo, vežem trto – nihče ni srečnejši od mene,« pripoveduje simpatična kmetovalka.

Veliko so dosegli, njihova kmetija je bila leta 2015 razglašena za najboljšo družinsko kmetijo na Hrvaškem, za kar so prejeli nagrado »zlata vredni«. Pet let pozneje so postavili vinski kamp – prvi takšen na Hrvaškem.

Ne želijo distributerjev, osredotočeni so na neposredno prodajo

Starša sester Hažić sta se za pridelavo jabolk odločila zato, ker ju je to najmanj stalo. Ni bilo potrebe po napravah, žicah, drevesa so rastla sama od sebe. Vendar jih je nizka odkupna cena prisilila v predelavo.

»Na začetku leta 2013 je bilo distributerju nemogoče zaračunati to jabolko po ceni, ki bi pokrila vse naše stroške in s katero bi zraven še kaj zaslužili,« nam pove Tatjana.

Zato jabolka predelujejo, saj ne vidijo računice v prodaji na debelo. Najpomembneje je, da dobijo dobre surovine za predelavo, zato je ogromno dela v samem sadovnjaku, velikem štiri hektarje. Na priporočilo Agronomske fakultete obnavljajo sadovnjak in sadijo odpornejše sorte jablan, katerih plodovi so se izkazali dobri za sok.

»Za vse, kar nameravamo narediti, moramo imeti dobro surovino. Iz gnilih sadežev ne moreš narediti dobrega soka ali marmelade, to ne obstaja,« poudarja.

Pri razvoju poslovanja jim bistveno pomagajo skladi SKP EU, ki jih uporabljajo že vrsto let. Začeli so z ukrepom za mlade kmetovalce, zatem so zasadili nov vinograd, nabavili polnilnico, opremo za proizvodnjo sokov ter tako diverzificirali kmetijsko dejavnost.

Na družinski kmetiji Hažić so med drugim izkoristili tudi ukrepe strateškega načrta SKP EU iz operacij 5.2.1. in 6.4.1.

»Ta sredstva so nam pomagala k hitrejšemu napredku, da postanemo bolj produktivni, kar je za nas kot majhno kmetijo izjemno pomembno. Ne želim distributerjev, ne želim povečevati nasadov, temveč delati na kakovosti, v ospredju pa je prodaja na hišnem pragu,« pravi nosilka družinske kmetije.

Zdaj želijo razširiti obrat za predelavo sadja, da bodo izdelovali jabolčni pire, smoothie iz jabolk in grozdja ter marmelade brez dodanega sladkorja in konzervansov, zato nabavljajo opremo: kuhalnik, črpalko, polnilnico, cisterno iz inoksa.

Konec preteklega leta so iz Strateškega načrta SKP prejeli odločbo o dodelitvi sredstev v operaciji 4.2.1. Za naložbo v višini 100 tisoč evrov pričakujejo 50-odstotno povrnitev. Projekt morajo končati do 30. junija 2025.

Privabiti goste, ki bodo tudi prespali

Za resnejše ukvarjanje z gostinstvom in turizmom so se odločili leta 2012. Pravzaprav je bila to ideja očeta Radenka, ki je želel, da ljudje pridejo sem poskusit njihovo vino.

»Spomnim se dne, ko naju je oče vprašal, ali bova delali v vinski hiši, če jo postavi. Valentina je takoj rekla, da ne bo natakarica, meni pa je to bilo OK, saj rada delam z ljudmi«, pove Tatjana.

Od začetka se je zavedala, da to zahteva veliko več truda in časa. Ko pride gost, je treba vse pustiti in se posvetiti njemu. O tem smo se nekajkrat tudi sami prepričali.

»Da bi prodala svoj izdelek, se moram gostu posvetiti, mu razložiti, kako izdelek nastane, mu razkazati obrate, hladilnico, sadovnjak. Današnji gostje zahtevajo več,« poudarja naša sogovornica.

To je bil tudi razlog, da so zgradili kamp za nastanitev gostov po končani pokušini. Imajo 20 parcel za kampiranje, največ, kot je dovoljeno za družinske kmetije, ter dve mobilni hiški.

Gradnja kampa na družinski kmetiji Hažić je bila sofinancirana s sredstvi skupne kmetijske politike EU. (Fotografija: arhiv DK Hažić)

»V kamp prihajajo pretežno Nemci in Nizozemci. V ceni imajo vključeno tudi pokušino izdelkov, kar je neposredno plasiranje izdelkov na naši kmetiji. Vsak, ki poskusi naša vina, jih običajno tudi kupi, tako prodamo celotno letno proizvodnjo, približno 15 tisoč litrov vina, ustekleničenega v buteljke,« pove Tatjana.

Številna priznanja in nagrade, ki so jih prejeli od stroke, so rezultat skrbi za lastne izdelke in poudarka na visoki kakovosti. So člani združenja Bregovita Hrvatska in Hortus Croatiae, udeležujejo se sejmov in festivalov ter svoja vina pošiljajo na vinsko ocenjevanje Decanter.

»Vsako leto osvojimo kakšen bron, srebro, zlata še nismo prejeli, morda ga bomo kmalu,« upa.

Proizvajajo tudi penino iz pušipela. Poimenovali so jo Toni, po Valentininem sinu in prvem vnuku njunih staršev, ki je rojen na dan, ko so zasadili mladi vinograd. Ni prvič, da se je nekaj tako poklopilo. Namreč, ko se je rodila Tatjana, je oče sadil stari vinograd.

Nimajo namena širiti površine, to jim povsem zadostuje, da lahko lepo živijo od kmetijstva in neposredne prodaje na svoji kmetiji.

Verjamejo, da lahko povezovanje lokalnih družinskih kmetij pomaga izboljšati ta kraj. Zato je Valentina dala pobudo za ustanovitev kmetijske zadruge »Najboljše lokalno«, v kateri je danes sedem družinskih kmetij, ter kratke dobavne verige »Međimurski štacun« v Čakovcu, kjer je mogoče kupiti več kot 500 izdelkov lokalnih kmetovalcev.

Avtorica besedila in fotografij: Leticija Hrenković, Agroklub.com, hrvaški partner v projektu ZSKP, ZŽ