Nova kmetijska ministrica: Izziv ali simptom širše težave?
Po štirih mesecih iskanja je vlada končno imenovala novo kmetijsko ministrico. Vendar je to imenovanje več kot le rutinska zamenjava – odraža globlje izzive v državni upravi in kmetijskem sektorju.
Biti minister ni enostavna naloga, še posebej na področju kmetijstva. Minister mora razumeti kompleksnost kmetijstva in učinkovito voditi resor z več kot 1000 zaposlenimi. Vendar pa nedavne izkušnje kažejo, da ta položaj ni bil obravnavan z ustrezno resnostjo. V samo treh letih so se ministri menjali z alarmantno hitrostjo – dva sta morala oditi zaradi finančnih neskladnosti, tretji zaradi pomanjkanja zaupanja. Ta nestabilnost odraža globlje težave v upravljanju državne kmetijske politike.
Nujno potrebujemo ministra, ki lahko kmetijski državni aparat ne le vodi, temveč tudi sanira. Ta nujnost se odraža v slovenskem pregovoru: “kadar mačke ni doma, miši plešejo”. Žal pa se je v zadnjih letih zmanjšala izbira kvalificiranih in motiviranih kandidatov za to pozicijo.
Današnja družbena delitev med zasebnim in javnim sektorjem odraža širše globalne trende. V času gospodarskega razcveta se zasebna podjetja pogosto oddaljijo od državne podpore, vendar se v kriznih časih hitro zatečejo k njej. To poudarja potrebo po močni in stabilni državni vlogi, še posebej na področju kmetijstva.
Iskanje nove kmetijske ministrice je bilo dolgo in zapleteno, z več kot 50 potencialnimi kandidati. Odziv je bil presenetljivo slab, kar kaže na pomanjkanje interesa med uveljavljenimi strokovnjaki, deloma zaradi zgodovine hitrih menjav in izgube ugleda ministrskega položaja. Poleg tega obstaja zaskrbljenost, da kmetijski minister ne more delovati avtonomno, ampak mora upoštevati mnenja različnih zainteresiranih skupin, vključno z rastočim številom nevladnih organizacij.
Ob imenovanju nove ministrice se poraja upanje, da bo lahko obrnila trend zanemarjanja tega ključnega resorja. Kmetje in njihova združenja pričakujejo, da bo njihovo mnenje slišano in upoštevano. Uspeh nove ministrice bo ključen ne le za kmetijski sektor, temveč za celotno državo.