Robotika in avtomatika sta že močno prisotni na številnih rejah krav molznic v Sloveniji. Trideset let so na številnih kmetijah prisotni avtomati za odmerjeno krmljenje krmil, avtomatski sistemi prezračevanja, zadnjih 10 let so v porastu roboti za molžo in prodajni avtomati. Krmljenje voluminozne krme na večjih kmetijah poteka prek krmilnih vozov, nekatere kmetije pa uvajajo avtomatizirano ali celo robotsko krmljenje krav molznic. Ključni cilji uvajanja avtomatike in robotike so zmanjšanje potreb po delovni sili, manj težaškega dela, avtomatizacija postopkov ter povečevanje natančnosti, olajšanje nadzora in povečevanje ekonomskih učinkov. Uvedba ugodno vpliva tudi na okolje.

Kmetija Ferlan iz Podutika si je v okviru evropskega inovativnega partnerstva zadala cilj racionalizirati rabo koruzne silaže v obrokih krav molznic v prosti reji. To je izvedla z izdelavo krmilnega avtomata, ki deluje na podobni osnovi kot krmilni avtomati za krmljenje krmil. Tako je Alojz Ferlan izdelal krmilni avtomat, ki vsaki kravi individualno krmi potrebno količino koruzne silaže in krmil ter mineralno-vitaminskih dodatkov glede na njene potrebe za optimalno prirejo mleka.

Jedro krmilnega avtomata je procesor, povezan z računalnikom, ki določi, kakšna količina koruzne silaže in ostalih komponent v nekem trenutku pripada kravi, ki je pristopila v enega izmed treh boksov krmilnega avtomata. Za njo se zaprejo vrata, da lahko njej namenjen obrok sama tudi v miru poje. Senzor zazna oznako krave in kodo boksa, procesor preveri čas od zadnjega krmljenja, laktacijsko krivuljo, mlečnost, predviden krmni obrok ter določi količino posameznih komponent krme, ki pripada kravi. Temu primerno opravi število vrtljajev motorjev, vezanih na polže, ki iz zalogovnikov potisnejo komponente krmnega obroka v posebej prirejen voziček. Voziček zapelje krmo v pravi boks krmilnega avtomata ter ga strese v jasli boksa in s tem tudi delno premeša. Po nekaj minutah se vrata boksa odprejo in krava sme zapustiti boks.

Na podlagi analize krme, ki jo izvaja projektni partner Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Andrej Lavrenčič z Biotehniške fakultete, oddelka za zootehniko, izdela tako imenovani precizni ali individualni krmni obrok. Krmi obrok namreč ni prilagojen le vsebnostim hranil v krmi in potrebam posamezne skupine krav. Obrok krmil in koruzne silaže pripravi individualno glede na mlečnost, stadij laktacije, kondicijo živali, željo po povečevanju mlečnosti (približevanju genetski sposobnosti živali) ter razpoložljivi krmi. Nastavitve krmilnega avtomata rejec nastavi v računalniku, ki je prek brezžičnega omrežja povezan s krmilnim avtomatom.

Krava v krmilnem avtomatu z zaprtimi izhodnimi vrati med čakanjem na krmo in konzumacijo odmerjenega krmnega obroka.

Krave na krmilnih mestih krmilnega avtomata za kontrolirano oz. natančno krmljenje koruzne silaže, močne krme in mineralno-vitaminskih dodatkov.

Prikazovalnik delovanja krmilnega avtomata in zagona posameznih motorjev

Elektronika krmilnega avtomata Prikazovalnik delovanja

UČINKI NA KMETIJI IN V HLEVU
V zadnjem letu je Alojz Ferlan krmilni avtomat izboljševal. Kljub temu so že vidni nekateri učinki:
• bolj izenačena kondicija živali,
• manj ketoz in acidoz,
• manj agresije (prerivanja za krmilno mizo, na kateri je ponujena le mrva) predvsem v času krmljenja, – onemogočeno prenažiranje s koruzno silažo (močnejša žival si vzame dve mesti za krmilno mizo),
• boljša prebava in presnova,
• struktura blata, ki nakazuje na boljšo prebavo,
• manj fizično napornega dela,
• manj porabljene koruzne silaže, enakomerno zauživanje koruzne silaže (močnejša oz. agresivnejša krava je ne dobi preveč).

OB VPELJAVI SO DOSEŽENI TUDI ŠTEVILNI OKOLJSKI CILJI:
• ugodnejši ogljični odtis (kmetiji je uspelo večji delež v krmo vezanega CO2 vključiti v prirejeno mleka v primerjavi s predhodnim obdobjem),
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi uspešnejše prebave,
• zmanjšano izpiranje hranil, tudi dušika, v podzemne vode zaradi povečanega izkoristka hranil,
• zmanjšanje rabe močnih krmil za izravnavo krmnega obroka, saj je koruzna silaža individualno odmerjena, s tem pa dosežena tudi optimalna raba močne krme,
• povečana odpornost živali na podnebne spremembe, saj je krmljenje koruzne silaže in močne krme hkratno – ne prihaja do tega, da bi krava konzumirala zgolj močno krmo,
• na ekoloških kmetijah in na gorskem območju, kjer je pridelava koruzne silaže zahtevnejša, sta njeno krmljenje in izkoristek racionalnejša. 

S krmilnim avtomatom je lažje zagotavljanje prehranske varnosti, saj je krmljenje s pomočjo krmilnega avtomata delovno manj zahtevno in ga imetnik lahko izvaja tudi bistveno dlje po upokojitvi. Avtomat povečuje konkurenčno sposobnost kmetijstva, raba naravnih virov je racionalnejša. Zaradi podnebnih sprememb je pridelava koruzne silaže med leti raznolika. Z izračunavanjem krmnih obrokov glede na potrebe krav in dejanskim krmljenjem krav glede na potrebe (preprečeno odrivanje krav s strani močnejših, že tako predebelih živali) ter načrtovanjem rabe glede na dosežen pridelek se prilagajamo na podnebne spremembe. 

Pripravil: Andrej Kastelic, KGZS – Zavod Novo mesto