Vsako leto vinogradnikom za dobro opravljeno zimsko rez trte svetujemo tako, da obnovimo dosedanja in dodamo nova znanja. Najprej so ugotovitve o učinkoviti rezi v preteklem letu, nato predstavimo stanje in zdravje lesa trte ter dozorelost in rodnost zimskih očes, velik poudarek je namenjen pravilni obremenitvi trte ob upoštevanju velikosti življenjskega prostora in rastne moči trte. Pri tem ta znanja podkrepimo s trajno potrjenimi modrostmi in preverjenimi izkušnjami, ki so pri rezi nastajale in se potrjevale skozi pretekla obdobja. Ob vsem znanju so pomembna tudi opozorila, ki bi jih morali vinogradniki pri rezi trte vedno upoštevati. V nasvete vedno vključujemo posebnosti, še posebno posledice škodnih dogodkov v preteklem letu, in temu prilagodimo tudi nasvete za dobro opravljeno rez.

Dobro in uspešno rez vedno bolj gradimo na vinogradnikih, da jo znajo uskladiti s svojimi pridelovalnimi cilji, da trta ni zgolj predmet pridelave, temveč je treba z njo vzpostaviti pravi odnos, ki vključuje opazovanje in strokovno pravilno izvedbo rezi. Pri strokovno pravilni rezi vinogradnik lahko svobodno izbira obliko rezi, sama rez pa naj bo vedno v skladu z dejanskim stanjem vsake trte in naj zagotavlja ob stabilni ekonomični pridelavi kakovostnega grozdja tudi dolgoživo in vitalno trto.

Spremenjeni časi, drugačni pogledi in hiter vsestranski razvoj zahtevajo tudi vse bolj drugačen pristop strokovnega svetovanja o rezi vinske trte. Temeljna znanja, kot smo jih podajali še včeraj, danes niso več dovolj in jutri o njih nihče več ne bo niti vprašal in jih tudi ne bo potreboval. Sodobnim in poslovno uspešnim pridelovalcem, na katerih gradimo bodočnost kmetijske pridelave, postaja prvenstveni cilj zgolj denar. In temu je podvrženo vse, od znanj pa ostajajo sprejemljiva samo še specialno uporabna znanja, ki hitro prinašajo veliko denarja. Denar tako vse bolj postaja sodobno merilo strokovnosti in vse bolj se sliši glas predvsem mladih in izobraženih pridelovalcev, da imajo samo tisti strokovnjaki, ki jim prinašajo hitro veliko denarja, upoštevanja vredno znanje in si zaslužijo njihovo pozornost in spoštovanje.

Sodobne zahteve po denarju lahko zagotovijo danes samo specialna znanja, ki izhajajo iz množice informacij, mnogih znanj, ki v postopkih preizkušanj, preverjanj in ponavljanj skozi daljši čas privedejo do dokazljivih, praktično potrjenih in uspešnih trajno veljavnih spoznanj.

Dovolite, da v nadaljevanju predstavimo nekatera specialna znanja in spoznanja o rezi vinske trte, ki po našem prepričanju, ob določenih predpostavkah, prinašajo in trajno zagotavljajo vinogradnikom veliko denarja.

OBLIKA REZI IN NIŽANJE PRIDELOVALNIH STROŠKOV

V sedanjih razmerah, ko prodaja vina stoji in prodajne cene stagnirajo in celo padajo, lahko zagotavlja ohranitev vinogradništva le ekonomična vinogradniška pridelava z doslednim obvladovanjem pridelovalnih stroškov. Znižanje stroškov je v prvi vrsti usmerjeno v zamenjavo ročnega dela s stroji in v uvajanje določenih oblik strokovnega ročnega dela, ki posledično zmanjšajo pridelovalne stroške, tako da se ob nezmanjšani količini in povišani kakovosti zagotavljajo posledično manj gnojenja, manj zelenih del, boljšo zaščito, manj bolezni, bolj hitro opravljeno trgatev in bolj uspešno rez v prihodnjem letu. Strokovno pravilno rez omogočimo tedaj, ko v vinogradu zmanjšamo pretirano bujnost in zasenčenost na glavi trte, med šparoni in rezniki in med prekrižano povezanimi šparoni. V vinogradih z eno- in dvošparonsko vzgojno obliko in gosto medvrstno razdaljo (0,9 metra in manj) naj začetek šparona izrašča do 20 centimetrov izpod osnovne nosilne žice, ob njem pa naj bo zgolj nadomestni rodni les, ki je po funkciji reznik, po izgledu pa ima kot čep zgolj eno vidno rodno oko. S tem smo zagotovili poganjek, ki bo v naslednjem letu zelo roden šparon in obstoječemu šparonu ne predstavlja konkurence, ne zasenčuje, dodatno pa poskrbi za povečan pridelek z dvema zelo kakovostnima grozdoma (plačan letni strošek škropiv), ob tem pa skoraj ni nobenega dodatnega dela pri pletvi. Za obilen in kakovosten pridelek v vinogradu je odločilen dolgi rodni les ali šparoni, ki so dobro razviti, osončeni in ki niso v konkurenčnem odnosu z bujnimi poganjki na reznikih. Zaradi konkurenčnosti in posledično zmanjšane količine in kakovosti grozdja na šparonih svetujemo zamenjavo klasičnih reznikov z rodnimi čepi.

V pridelavi je dolgoročno opravičljivo le tisto nižanje stroškov, ki izhaja iz povečanega znanja, dobrega in pravega odnosa do trte, potrošnika in zdravega okolja. In pri tem naj bo »več denarja« zgolj posledica in ne cilj.

Tri rešitve na trti: več daljših šparonov z zagotovljenim dvojnim odganjanjem je »aktivna priprava« na spomladansko pozebo, s pozicijo šparonov pod osnovno žico in brez reznikov je zagotovljena ekonomična pridelava brez dodatnih del, dolg štrcelj in rez brez žagice pa preprečujeta nastanek velikih ran kot vdornega mesta za esco.

OBLIKA REZI TRTE, S KATERO OHRANIMO PRIDELEK TUDI V ČASU SPOMLADANSKIH POZEB

»Zaradi nevarnosti spomladanske pozebe bomo pri rezi pustiti več rodnih očes in daljše šparone, ki jih bomo kasneje, ko bo nevarnost pozebe mimo, odstranili ali prikrajšali.«

Spomladanske pozebe so največja grožnja ekonomični vinogradniški pridelavi in zaradi podnebnih sprememb postajajo stalnica bodoče vinogradniške pridelave.

Danes poznamo preventivne in aktivne ukrepe, s katerimi lahko dolgoročno omilimo in tudi bolj ali manj učinkovito preprečimo posledice pozebe. Aktivni postopki so praviloma zelo dragi in pri nas zaradi splošnega stanja v vinogradništvu povečini neuporabni.

Ob doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov (med katerimi je izredno pomembna lastnost določenih sort po dvojnem odganjanju večjega števila rodnih pri očes) je najbolj učinkovit najcenejši in vsakemu vinogradniku dosegljiv sistem obrambe pred pozebo z obliko zimske rezi, s katero vplivamo na dvojno odganjanje trte.

Dvojno odganjanje trte je zgodovinska samoohranitvena v trtne gene vtkana lastnost ovijalke, ki v svoji neskončni rasti kot heliofit nenehno sledi gibanju sonca. Posledično so na trti najbolj razviti poganjki iz zgornjih očes, ki spomladi najprej poženejo in so na pozebo tudi najbolj občutljivi, nižje na šparonu iz spodnjih očes pa se poganjki razvijajo kasneje, so manj razviti in so na pozebo bolj odporni.

To lastnost lahko s pridom izkoristimo tako, da pustimo pri enošparonski vzgojni obliki neobrezan in kasneje do pozebe nepovezan reznik (11–15 očes), šparon pa obrežemo kot običajno in ga kasneje pri vezi tudi povežemo. Pri dvošparonski vzgoji priporočamo dva normalna šparona, ki se kasneje povežeta, in dva neobrezana reznika, ki jih kasneje po enakem postopku kot pri enošparonski obliki dokončno uredimo (po pozebi ali ko mine nevarnost spomladanske pozebe).

V primeru spomladanske pozebe bo na neobrezanem rezniku do sedem zdravih rodnih očes, ob tem pa še okrog trije zdravi poganjki, ki so po pozebi v povprečju preostali na prej povezanem šparonu. In ko imamo kljub pozebi na trti še vedno okrog 10 zdravih in rodnih mladic, je pred nami izhodišče za povsem povprečno pridelovalno letino.

Izkušnja letnika 2016, »ko je sosedu crknila krava«, nas uči in je klasičen primer bogatega zaslužka, ko so vinogradniki, ki so se izognili posledicam spomladanske pozebe, prodajali grozdje po 1–2 evra/kg.

Verjemite, vsi sodobni postopki za omilitev in preprečitev spomladanske pozebe so pregrešno dragi, povprečnemu vinogradniku cenovno nedosegljivi in so v praksi tudi bolj klavrna rešitev. Vzpodbujanje dvojnega odganjanja je preprosto in zastonj, dosegljivo vsakemu vinogradniku, težava pri tem je povečano delo, saj moramo kasneje trto dodatno obiskati, jo dokončno obrezati in oblikovati.

REZ TRTE, KI ZAGOTAVLJA UČINKOVITO PREVENTIVNO ZAŠČITO PRED NASTANKOM ESCE

O esci kot »novodobni trtni uši«, ki je bolj nevarna in v vinogradih bolj prisotna, kot vidimo in mislimo, je bilo do sedaj veliko povedanega in raziskanega. Esca je skupni izraz za množico različnih gliv, ki sicer na različne načine delujejo, skupno pa uničujejo les vinske trte. V naravi jo poznamo kot kap trte, ki nastaja v kronični obliki dalj časa trajajočega delnega propadanja trte in akutni obliki hitrega propada celotne trte. Za prakso je zelo pomembna ugotovitev, da od okužbe s spolnimi trosi glive v času rezi do prvih vidnih znakov (tigrasti listi) v poletju lahko preteče več let (deset in več let, da se razvije za trto smrtonosna oblika micelija) in da je skupno število okuženih trt v vinogradu vsaj desetkratnik števila vidno okuženih trt. Najbolj pomembna pa je ugotovitev, da je ob izvoru bolezni odločilna prav rez trte, pri kateri nastajajo velike rane. Rešitev vidimo v preprečitvi nastanka izvora bolezni (povsem zdrave sadike, ne samo po videzu!) in načinu rezi brez velikih ran na triletnem in starem lesu trte, ob tem pa so dovoljene le rane na enoletnem in največ dvoletnem lesu, ki imajo na nodijih za vdor esce neprepustne membrane (to obliko rezi, brez žagice, drugje imenujejo »nežno ali mehko« rez, pri nas pa je povsem istovetna nekdanji obliki stare slovenske rezi).

Esca se razvija na prizadetem in mrtvem tkivu trte, za nastanek pa potrebuje vdorno mesto. Ko je torej treba odrezati večleten stari les, je treba na trti pustiti daljše štrclje starega lesa, in sicer tako, da odrežemo stari les vsaj 3–7 centimetrov višje, kot bi to običajno naredili. Strokovno to obrazložimo s tem, da enoletni les pri rezi vedno odrežemo nad očesom in ista zakonitost (obraščanje samo na nodijih, kjer so očesa) je tudi pri rezi starega lesa. Ko smo v praksi odrezali krak starega lesa tam, kjer je »lepo« (tradicionalna estetska merila za lepo trto), in ne nad zadnjim nodijem, smo nehote in nevede z veliko rano na nepravem mestu trto »odprli« tako za nastanek esce kot njen hiter propad.

Velikokrat vinogradniki odrežejo stari les tam, kjer je »lepo« (ni pa prav!), in rane zaščitijo s premazom, kar pa običajno v zaščiti pred esco ni dovolj.

Na obrezani in zaščiteni rani, ko se les trte začne sušiti, nastajajo kasneje razpoke, ki nezaščitene predstavljajo vdorno mesto za esco. Zato je pravilno, da veliko rano naredimo višje, nad zadnjim nodijem, rano zaščitimo s premazom, in ko bodo v času vegetacije pognala speča očesa na nodiju tega štrclja, jih bomo pri pletvi povsem odstranili. Po odstranitvi teh poganjkov se bo celoten štrcelj tudi hitro posušil (vsekakor prej, kot pa bo spokal les na veliki rani). In tako razpoke v suhem lesu ne bodo več predstavljale vdornega mesta za esco. Pri naslednji rezi pa bomo ta štrcelj odrezali tam, kjer bo za trto »lepo in tudi prav«.

Tržna pridelava in resno delo na vinskem trgu zahtevata trajno in stabilno vsakoletno kakovostno pridelavo grozdja in vina. Običajna enkratna in dokončna rez trte postaja v času podnebnih sprememb vse bolj pridelovalna loterija. Zato bomo zimsko rez, ki bo drugačna in vedno bolj prilagojena strojnemu delu, v bodoče opravili postopoma in tudi večkrat. Vse povišane stroške, ki pa bodo ob tem nastali, pa bo treba sprejeti in vključiti v višje prodajne cene naših kakovostnih vin.

Predstavitev nekaterih dopolnitev v obliki specialnih znanj pri rezi svojih trt v tem letu vključite v svoj vinograd in primerjajte ter sami ugotovite vrednost naših priporočil. Z veseljem bomo prisluhnili vašim opažanjem in ugotovitvam, ki ste jih pri tem spoznali, in nam bodo vzpodbuda za nadaljnjo uporabno strokovno delo, ki naj vsem prinaša denar.

Pripravil: Roman Štabuc, specialistična služba za vinogradništvo, KGZS – Zavod Maribor