Pojav in nenadzorovano širjenje novega virusa SARS-CoV-2 oziroma koronavirusa sta zajela večino držav sveta in prerasla v vsesplošno epidemijo, zaradi katere države sprejemajo različne izredne ukrepe.

Tudi Slovenija je tako že uvedla ali pa napoveduje uvedbo ukrepov, ki bistveno omejujejo in vplivajo ne samo na naše vsakdanje življenje, ampak tudi na poslovanje različnih pravnih subjektov. Zato smo v nadaljevanju naslovili nekaj osnovnih in splošnih pravnih vprašanj, ki so se začela odpirati v praksi.

POGODBENA RAZMERJA

Konkretne posledice vsakega primera so primarno odvisne od pogodbenih določil, vendar bodo verjetno izbruh koronavirusa in ukrepi, ki jih je država sprejela v zvezi s tem, šteli za dogodek višje sile. Ključni elementi višje sile, kot jo opredeljuje 153. člen Obligacijskega zakonika (OZ), so zunanjost oz. ločenost od odgovorne osebe, nepričakovanost dogodka in nepreprečljivost njegovega učinka.

V takšnih primerih je pogodbena stranka prosta odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka, ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

V konkretnih okoliščinah epidemije koronavirusa je pomembno upoštevati, da so razmere na različnih delih sveta različne in vsekakor lahko pride tudi do spora o obstoju višje sile, njenem trajanju itn., pri čemer velja, da je dokazno breme na stranki, ki se nanjo sklicuje.

Na splošno praviloma velja, da mora pogodbenica, ki jo je prizadela višja sila, nasprotno stranko nemudoma obvestiti o nastanku, vrsti in morebitnem trajanju okoliščin, ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, v nasprotnem primeru se praviloma ne more sklicevati na višjo silo.

Če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti.

Stranke, ki vstopajo v nove pogodbene odnose danes, ko posledice in ukrepi zaradi virusa niso več nujno nepričakovane in nepredvidljive, se bodo zato na zakonska določila o višji sili in spremenjenih okoliščinah težko sklicevale. V takšnih primerih je potrebno večjo pozornost posvetiti pogodbenim določbam.

DELOVNOPRAVNA RAZMERJA

Delodajalci so na eni strani dolžni spoštovati pravice delavcev po pogodbi o zaposlitvi, po drugi strani pa je ena od glavnih obveznosti delodajalca zagotavljati tudi pogoje za varnost in zdravje vseh delavcev. V okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) imajo delodajalci pravico, da podajo delavcem takšna delovna navodila, ki bodo kar v največji možni meri preprečila širjenje virusa med zaposlenimi. Zaposleni pa so dolžni upoštevati zahteve in navodila delodajalca (34. člen ZDR-1) ter predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu (35. člen ZDR-1). Delavec je tudi dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje delovnih obveznosti, grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu (36. člen ZDR-1). Predvsem ima delavec dolžnost obveščanja delodajalca v primeru okužbe z novim virusom. Tako naj delodajalci prvenstveno podajo ustrezna delovna navodila v pisni obliki, upoštevajoč naravo svojega poslovanja, morebitna priporočila strokovnih oseb ali pristojne zdravstvene institucije ter ta objavijo na običajen način v družbi.

DELO NA DOMU

Vse več delodajalcev se poslužuje opcije dela od doma. Kadar to omogoča narava poslovanja in iz razloga varovanja zdravja zaposlenih, se torej lahko delodajalec odloči, da bo delavcem začasno naložil opravljanje dela od doma (169. člena ZDR-1). Delo od doma lahko odredi delodajalec delavcu z delovnim navodilom. Ker ne gre za običajen način opravljanja dela od doma, temveč le za začasno rešitev iz razlogov varovanja zdravja delavcev, za to rešitev delodajalci ne potrebujejo soglasja delavca, niti ni potrebno sklepati aneksov k pogodbam o zaposlitvi niti obveščati Inšpektorata za delo, mora pa delodajalec preveriti, ali ima delavec varne in zdrave razmere za delo na domu. V tem primeru je delavec dolžan opravljati svoje delo in je zato upravičen do plače po pogodbi o zaposlitvi in povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec pa prihrani stroške prevoza delavca na delo.

Več informacij o delu na domu je v posebni publikaciji objavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je dosegljiva na spletu: »Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela – pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela« z dne 5. 3. 2020.

PREPOVED PRIHODA NA DELO 

V primeru, če bi se delodajalec zaradi povečane nevarnosti širjenja virusa odločil, da delavcem prepove prihod na delo, delavci pa zaradi narave dela tega ne morejo opravljati od doma, se delodajalci lahko sklicujejo na višjo silo skladno s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1, ki določa tudi višino nadomestila, do katerega je delavec v takšnem primeru upravičen. Za takšno odredbo morajo obstajati utemeljeni razlogi, ki temeljijo na višji sili, in ne na poslovnih razlogih (npr. na upadu naročil).

V PRIMERU OKUŽBE

Ko pri določenem delavcu obstoji riziko okužbe, je delodajalec dolžan prvenstveno poskrbeti za zdravje ostalih delavcev in zmanjšati tveganja širjenja okužbe. Glede na možnosti, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja, naj se v takšnih primerih, če je možno, uredi bolniški stalež. Ker se razmere nenehno spreminjajo in so pričeli veljati tudi posebni režimi, ki omejuje gibanje in delo zaposlenim, so tudi državne institucije hkrati sprejele številne ukrepe v zvezi s pravicami in obveznostmi delavcev in delodajalcev. Zato priporočamo, da spremljate ukrepe, ki jih sprejemajo zlasti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja virusa SARS-CoV-2, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uvedbi krajšega polnega delovnega časa, uvedbi neenakomernega delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.
 

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Obstoječe razmere odpirajo tudi več vprašanj z vidika varstva osebnih podatkov delavcev. Pri tem ne gre pozabiti, da podatki o okužbi posameznika s SARS-CoV-2 po GDPR predstavljajo zdravstvene podatke, ki uživajo večjo zaščito. Osnovno vodilo GDPR je, da se izogibamo zbiranju, obdelavi ali razkrivanju osebnih podatkov delavcev, če to ni potrebno. To velja tudi v primeru epidemij oziroma v izrednih razmerah tveganj za zdravje svetovnih razsežnosti.

Za vsako zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov mora imeti delodajalec najprej pravno podlago. Kot možne podlage ocenjujemo točke c), d) in f) 6. člena GDPR v povezavi s točko b) in h) 9. člena GDPR. Upoštevati je potrebno, da GDPR delodajalcu dovoljuje, da zbira in obdeluje zgolj tiste osebne podatke, ki so potrebni za namen, za katerega se obdelujejo – tj. za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu z ZVZD-1. Priporoča se, da delodajalci vzpostavijo posebno zbirko takšnih podatkov v skladu s 30. členom GDPR in zagotovijo ustrezno ravnanje s podatki in varovanje pred razkrivanjem tretjim osebam.

Delodajalec mora delavce seznaniti s tem, katere njihove osebne podatke obdeluje in za kakšen namen, kdo bo imel dostop do podatkov, kako dolgo se bodo hranili ter kakšne so njihove pravice po GDPR in kako jih lahko izvršijo, obveščeni pa morajo biti tudi o posledicah morebitnega ne razkritja podatkov. Ko delodajalec oceni, da obdelava podatkov ni več nujna, na primer, ker je epidemija prenehala, jih mora prenehati obdelovati.

Vsekakor se bodo tekom nadaljnjega poteka epidemije, ki se spreminja iz dneva v dan, odpirala nova vprašanja.

Besedilo: Jelena Malnar, vodja pravne službe na Zadružni zvezi Slovenije,  z.o.o. v sodelovanju z Odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji

Fotografija: CanStock