Redna prisotnost na vrtu, predvsem pa opazovanje in takojšnje ukrepanje ob morebitnih težavah, bo pomagalo, da boste lahko tudi z naravnimi pripravki reševali svoje rastline.

Potrpežljivost pa je potrebna, kadar so težave take, da jih ne moremo rešiti. Včasih je narava močnejša od nas.

Ko nam kaj propade, takoj posadite, posejte nekaj novega, naj vas nesreče ne potrejo tako, da bi obupali.

IN KAJ LAHKO ZDAJ NA VRTU ŠE SEJEMO?

Julija sejemo predvsem strniščne posevke, kot smo jim nekoč rekli. To so korenček, rdeča pesa, strniščna repa, redkev in podzemna koleraba. Konec meseca sejemo kitajski kapus direktno na vrt, za sadike pa ga pričnemo sejati v začetku meseca. Ker je to rastlina kratkega dneva, je prezgodnja setev pogosto neuspešna. Sredi meseca posejte še enkrat grmičaste bučke in kumare. Jeseni bodo bolje uspevale mlade rastline kakor stare, ki so že utrujene in obolele.

Še vedno sejte tudi letne sorte solat, endivijo in radiče. Letne sorte solat so dalmatinska ledenka, unicum, greatlakes, gentillina in mediteranske romanske solate. Ob nakupu semena radiča je potrebno vedeti, kaj želite. Imamo namreč prezimne sorte, ki naredijo lepe rozete šele spomladi, poleti po setvi pa jih lahko režemo in jemo kot solato, uporabljamo za zastirke okoli kapusnic in plodovk ali liste kompostiramo. Letne sorte radičev pa naredijo glavice bolj ali manj pozno jeseni.

V zadnjih letih so se poleg imena sorte pojavile številke. Mnoge zmedejo. Te številke pomenijo dolžino vegetacije. Nižje so, krajšo vegetacijo imajo, prej naredijo rastline glavice. Sama svetujem, da se pri setvah endivije in radiča odločite za več sort, da boste v eni setvi oz. presajanju posadili, pobirali pa celo jesen.

MOTOVILEC – POZOR!

Konec meseca lahko najbolj nestrpni posejete motovilec, a pozor, temperature nad 25 oC zavirajo njegovo kaljenje.

Motovilec sodi med svetlokalilke, zato semen po setvi ne pokrijte z zemljo. Najbolje je z ustrezno desko narediti plitek jarek, bolj črto, ki nakazuje vrstico. Seme v vročini posejte nekoliko gosteje, zalijte setev in jo z robom grabelj potisnite ob zemljo. Potem pa vse skupaj prekrijte z agrokopreno v več plasteh, da setev še zasenčite.

S tem tudi ptičem preprečite, da bi se posladkali s semenom. Po vzniku kopreno ali senčila odstranite. Če boste motovilec sejali v vrste, boste veliko lažje in hitreje gredico opleli, pa tudi prerahljali. Motovilec zelo dobro uspeva pod paradižnikom. Dobra ideja je tudi, da motovilec posejete v lončke in vzgojite sadike. V lončke premera 3–5 centimetrov posejte dve do tri semenke. S prstom jih potisnite ob zemljo, z njo pa jih ne prekrivajte. Posejane lončke ali multiplošče postavite v senco balkona, lahko tudi grmovja ali drevja in seveda redno zalivajte. Vzgoja preko sadik ima več prednosti. Lažje je nadzorovati plevele, saj sadike okopljemo veliko lažje kakor setev na vrtu. Setev z lahkoto postavimo v senco, v primeru vročinskega vala jo lahko do vznika postavimo celo v hladno garažo. Tudi poraba vode za zalivanje je manjša, setev lažje vzdržujemo primerno vlažno. Dela pa ni toliko, kot mnogi menijo. Pri delu lahko sedite in s tem prihranite hrbtenici nekaj napora.

VSE SETVE JE SMISELNO ZASENČITI

Visoke temperature omejujejo vznik semena.

Zasenčimo tako, da je senčilo, ki je lahko tudi rjuha, brisača ali pa seveda senčilne mreže, dvignjeno nekako pol do en meter nad tlemi. Če imate doma loke, ki jih spomladi uporabljate za folijo, jih uporabite. Enostavno pa v tla lahko zapičite kole, debelejše palice … in senčila napnite preko njih.

Ni še prepozno za zimske kapusnice. Za setev oziroma vzgojo sadik je že prepozno, če pa kje najdete sadike, jih še vedno lahko posadite. Brstični in listnati ohrovt vas bosta pozimi okrepila, vam dala moči in zdravja. Zato je nujno, da je nekaj sadik obeh tudi na vašem vrtu. Posadite pa jih ob robove gredic, da vam pozimi ne bo potrebno hoditi po gredicah, saj s tem uničujemo strukturo zemlje.

Senčenje setve in prazne grede v vročini

SKRB ZA ZEMLJO

Drugi pomemben opravek na vrtu pa je rahljanje tal. Poletni nalivi, sončna pripeka, veter … vse to povzroča, da so tla pogosto zbita. V tem primeru seveda ne nudijo najboljšega prostora za korenine. Te ne morejo do hranil, otežen je tudi dostop do vode, zato je tudi zračenje in okopavanje del biološkega varstva rastlin.

Poskrbimo pa tudi za koristne organizme na vrtu, ki potrebujejo vodo. Ježki, kune, podlasice, kakor tudi divji opraševalci in plenilske žuželke so prav tako žejni. Zato nekje nastavite plitve posode z vodo za ježke, ptice, čmrlje, divje čebele in tudi za domače, medonosne čebele. Nujno je tudi, da je voda v bližini rastlinjaka.

Pred vsako stresno situacijo, če je, na primer, napovedan skok temperature navzgor ali navzdol ali so najavljene poletne nevihte, je smiselno rastline poškropiti z biostimulansi (izvlečki morskih alg, aminokislinski pripravki, izvlečki rastlin, med domačimi pa čaj iz cvetov ognjiča ali regrata). Posebej občutljive so kumare, ki so ob pogostih spremembah temperatur grenke.

Nasvet pripravila: Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agr., KGZS – Zavod Maribor