Prijava 
Prehranske navade nekoč in danes
0
Ste se kdaj vprašali, kako se menjajo smernice prehranjevanja prebivalstva? Jemo danes drugačno hrano kot pred 100 leti. Prehranske navade so se močno spremenile.
Debelost – sodobna slabost
Nekoč je večina prebivalstva v Evropi živela na kmetijah, na katerih so morali ljudje trdo fizično delati. Za pokrivanje potreb po energiji so jedli veliko čistih maščob. Tudi meščanska kuhinja tistih časov je uporabljala več maščob kot danes.
Kljub temu so bili ljudje bolj suhi. Maščob živalskega izvora ni bilo veliko, kmetijskih strojev tudi ni bilo, zato pa je bilo treba opraviti veliko fizičnega dela.
Danes je ravno obratno, hrane je v izobilju in ni draga, fizično delo pa so nadomestili stroji. Celotno prebivalstvo ima težave z debelostjo. Pred še 40 leti so bili otroci fizično bistveno bolj aktivni kot danes. Poleg hitre hrane je fizična nedejavnost glavni razlog za debelost med mladimi.
Sodobne navade prehranjevanja
Poraba mesa pada že 40 let. Prehranske navade so se zelo spremenile. Pred 40 leti smo v Sloveniji porabili 115 kg mesa na prebivalca, medtem ko danes poraba znaša le še 87 kilogramov. Pojemo pa bistveno več sadja in zelenjave.
Meso, razen svinjine pridelamo pretežno doma, smo dobro samooskrbni. Ravno obratno pa je pri sadju in zelenjavi, ki ju moramo uvažati.
In kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Spremembe prehranskih navad se bodo nadaljevale, potrebovali bomo več zelenjave in sadja in manj mesa.
Zdrava hrana DA ali NE
Zanimivo, da tega do sedaj, pri nas ni pravilno razbrala kmetijska politika. Že res, da smo v Sloveniji zaradi naravnih pogojev pretežno živinorejska država. V hribih travnike in pašnike ne moremo preprosto spremeniti v polja ali vrtove. Tudi v ravnini bomo težko postali žitnica. Orne zemlje imamo namreč premalo.
V trgovinah, kjer je pred vsakim sadjem ali zelenjave vedno napisano poreklo, boste težko našli domače blago.
Po drugi strani pa se lahko vprašamo, kakšno perspektivo imajo ravninske kmetije z manj kot 10 hektarji kmetijskih površin. Ker menimo, da bo povpraševanje po zelenjavi le še naraščalo, jo bomo primorani uvažati še več kot sedaj. Zato bi lahko te kmetije preusmerili v zelenjadarstvo. To še posebej velja na področjih, kjer se lahko koristi termalna energija.
V bližini večjih mest so posamezne kmetije že našle novo usmeritev. Premalo pa je še vedno celoletne zelenjadarske proizvodnje. Tudi na tržnicah, kjer kmetje sami prodajajo svojo zelenjavo, lahko v času, ko temperatura pade pod ničlo, vidimo lepo zelenjavo, a žal je ta pretežno iz uvoza.
Nizozemska dobra praksa
V naši bližini, v Italiji, na jugu Francije in v Španiji izkoriščajo svojo milejšo podnebje za zelenjadarstvo. Imajo pa vsako leto težave s preskrbo z vodo.
Največji napredek pri pridelavi zelenjave je v zadnjih 50 letih pokazala Nizozemska. V zgodnjih 70 letih so z močno državno politiko preusmerjali kmetije v zelenjadarstvo. Danes na njihovem trgu vse teče spontano. Še več, danes tako mala država predstavlja drugega največjega izvoznika hrane na svetu.
Če so imeli še pred desetimi leti status kemičnega kmetijstva, danes pri zelenjavi spoštujejo več sonaravnih priporočil. Ne želimo delati promocije za omenjeno državo, vendar njihovi zelenjadarski strokovnajki menijo, da rajši kot da nam prodajo zelenjavo, nas naučijo to pridelovati sami. Nekaj v smislu starega pregovora – če želiš pomagati revežu, da ne bo lačen, ga nauči kmetovanja, če mu boš hrano podaril ali poceni prodal, bo ta ostal lačen.
Ne znamo ali nočemo?
Izgleda, kot da imamo tudi mi status revežev, ki morajo hrano kupovati, namesto da bi jo pridelali sami. Uvoz zelenjave pri nas raste že polnih 40 let. In kmetijska politika na to gleda le od daleč. Se nam ne da ali nočemo? Je tako kot s celotno državo, v kateri ne znamo spraviti v red zdravstva in sodstva s čakalnimi dobami? Uvozniki zelenjave bodo še naprej veseli naše neučinkovitosti in to ob dejstvu, da je sedanja vlada zelo vegetarijanska.
In če že danes vemo, po čem bodo povpraševali potrošniki čez deset let, se moramo kot dobri gospodarji na to pripraviti. Na koncu je zmeraj tako, da je lažje predelati, kot prodati.
Ne spreglejte prispevka Škodljivi vplivi na naše telo, v katerem govorimo o belem sladkorju in njegovih negativnih učinkih.
