Kako so Kitajci botrovali pridelavi buč v Zagorju?

Kakšno zvezo imata kratka oskrbovalna veriga in Kitajska? No, našli smo jo v Stubiški Slatini. Predstavljamo zgodbo idejnega začetnika kratke oskrbovalne verige Štacun Zagorski.
Bilo je poletje pred približno desetimi leti, ko je Mladen Cesarec, ki je počival pod senčnikom na plaži na Jadranu, postal lačen.
Do večerje je bilo še nekaj ur, zato je kupil vrečko bučnih semen, da poteši lakoto. Spretno jih je zdrobil z zobmi in hitro izpraznil vrečko. Nato je sledilo neprijetno presenečenje.
Na deklaraciji je zagledal napis »Made in China«. Tega se še hudič ne bi spomnil, je pomislil Zagorec. Še bučna semena uvažamo iz Kitajske?! Jezno je vstal z ležalnika, okoli vratu si je ovil brisačo in se v tistem prelomnem trenutku odločil, da bo začel pridelavo buč.
Tako se je v somraku žarkega sonca in nejevere začela zgodba družinske kmetije Cesarec.
Danes je lastnik kmetije večkratni nagrajeni pridelovalec, prvak Hrvaške z več zlatimi medaljami za svoje bučno olje. Z okoliškimi družinskimi kmetijami je ustanovil tudi kratko oskrbovalno verigo Zagorci.com in trgovino Štacun Zagorci.
Potem je tu še Bučno mesto (hrv. Bučograd), kjer bodo odprli novo trgovino z lokalnimi izdelki.

Ko je Mladen kupil kmetijo, je nekdo predlagal, naj jo poimenuje Bučno mesto, saj je na kmetiji vse v povezavi z bučami.
»Ideja je zacvetela, ko smo našli igluje, ki so bili uporabljeni na zagrebškem adventu. Na enem portalu sem zasledil, da prodajajo omenjene igluje. Takoj sem prišel na idejo, da jih prebarvamo v oranžno in ustvarimo ogromne buče,« je dejal Mladen.
Za okrasitev Bučnega mesta, poslikavo iglujev in okoliško cvetje je bila zadolžena Mladenova partnerica Dragana Babić, ki rada daje smisel starim stvarem.
POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE CESAREC.
Od 2000 kvadratnih metrov do 100 hektarjev
Mladenovi starši v Stubiški Slatini so se ljubiteljsko ukvarjali s kmetijstvom, on pa je delal kot prodajalec na bencinski črpalki. Dolg delovni čas, nočne izmene in delovni vikendi so bili njegov vsakdan, dokler se ni odločil, da bo to spremenil. Kitajska bučna semena so bila sprožilec.
Družinsko kmetijo je ustanovil leta 2014. Na kakšnih 2000 kvadratnih metrih je zasadil buče z idejo, da bo bučna semena prodajal na sejmih. Izdelal je tudi olje, ki je postalo takojšnja uspešnica med kupci. Zanj je najprej prejel srebrno, naslednje leto pa še zlato medaljo, kar ga je spodbudilo k povečanju proizvodnje.
Z ekipo kooperantov zdaj obdeluje skoraj 100 hektarjev zemljišč.
»Smo odlična ekipa, ki je začela to zgodbo. Vključili smo še 15 družinskih kmetij iz Zagorja, imamo pa tudi Istrana, saj v Zagorju nihče ne prideluje oljčnega olja, 95 odstotkov pa so Zagorci,« ponosno pove Mladen.
Ko je začel prodajati bučna semena in olja, so ga kupci spraševali, ali ima tudi vino, žganje, testenine ter druge izdelke.
»Ne moremo se ukvarjati z vsem, zato je takšnim kupcem priporočil druge družinske kmetije,« je povedal Cesarec. Sčasoma je bilo vse več povpraševanja, zato se je pojavila potreba, da skupaj nastopijo na trgu.
»Želeli smo skupaj dostavljati s kombijem, vendar smo spoznali, da bi bilo najbolje imeti trgovino, kjer bi ljudje prišli in sami izbrali izdelke,« pojasni.

Mladen na svojem posestvu pogosto sprejema kupce in jim predstavi svoje izdelke.
Ravno takrat je Plačilna agencija za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja objavila razpis za kratke oskrbovalne verige ali nastop pridelovalcev na trgu brez posrednikov iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.
»Ta ukrep je bil dobrodošel, ker sem imel v glavi prav takšno vizijo in nam je bil ukrep pisan na kožo,« poudari Cesarec.
Kratka oskrbovalna veriga – zadetek v polno
Prijavili so skupni projekt s petimi partnerji. Poleg Mladenovega so tu še družinska kmetija Bedek Damir z moko in bučnim oljem, družinska kmetija Krog Josip z odličnim medom, družinska kmetija Lež Vjeran, ki prideluje jagode haskap ali sibirske borovnice, iz katerih izdeluje sokove in marmelade.
Peti partner je računalniško podjetje, ki je ustvarilo spletno stran Zagorci.com, prek katere je mogoče kupiti vse njihove izdelke.
Kupili smo prodajni prostor, dostavni avtomobil, nekaj programske opreme in zagotovili financiranje plač delavcem za 48 mesecev. Projekt je vreden 100.000 evrov, realizirati pa jim je uspelo 90 odstotkov investicije, ki je financirana iz Skupne kmetijske politike EU.
»Projekt je bilo preprosto napisati, vendar ga je bilo težko financirati. Poleg lastnih sredstev smo potrebovali bančno garancijo, zato smo dolgo čakali. Ko smo vse skupaj sestavili, je prišel koronavirus, nato pa potres v Zagrebu,« pove Mladen, ki je prvič sodeloval na razpisu za evropska sredstva.
SN SKP Intervencija 77.04. Sodelovanje – Podpora za kratke oskrbovalne verige in lokalne trge
»Večkrat so me zavrnili. Bil sem bodisi premajhen bodisi prevelik, nato sem bil nekaj mesecev prestar, da bi bil mlad kmet, potem je bil naš indeks razvoja prevelik, da bi dobili točke na lokaciji. Ko smo dobili odločbo o financiranju, smo bili presrečni,« poudari Mladen.
Vendar pa projektna zgodba ni potekala gladko ali zlahka. V Zagrebu so komaj našli trgovino, saj je središče mesta opustošil potres in je bilo težko najti trgovino brez rdeče nalepke na stavbi.
Kljub temu jim je uspelo. Trgovino Štacun Zagorski (štacun je lokalni izraz za trgovino) smo odprli na simbolični datum 22. 2. 2022 na naslovu Ulica Kralja Zvonimirja 31 v Zagrebu.
»Kot partnerji smo zadovoljni, nekateri naši izdelki presenetijo s povpraševanjem, nekateri pa neslavno propadejo, to je resničnost,« pravi Cesarec, ki želi prodreti tudi na tuje trge.

Najbolj iskan izdelek družinske kmetije Cesarec je 100-odstotno bučno olje, ki počasi prodira tudi na tuje trge.
Petletni načrt se izplača
Mladen poudarja, da je njegov najbolj iskan izdelek toplo stiskano bučno olje, s katerim je trikrat osvojil naslov najboljšega olja na Hrvaškem, vse več pa je tudi povpraševanja za hladno stiskano olje.
»Veliko energije porabimo za razlago njegovih koristi v smislu uravnavanja prebave, blagodejnih učinkov na prostato in lasne korenine. Imamo kupce z zdravstvenimi težavami, ki že leta naročajo pri nas in me vsakih nekaj mesecev nekdo pokliče ter pove, kako jim je olje pomagalo,« je ponosen Mladen, ki pravi, da nikogar ne nagovarja za nakup, ampak počaka, da ljudje sami odkrijejo bučno olje, se posvetujejo z zdravnikom in podobno.
Zanimalo nas je, kakšna je razlika med toplo in hladno stiskanim oljem.
Cesarec pravi, da stiskalnica za hladno stiskanje nima grelca, z ogrevanjem pa se poleg vitaminov in mineralov izgubi okrog 40 odstotkov koristnih elementov, ki jih vsebuje buča.
»Hladno stiskano olje ima boljše koristi, zaužijete žličko olja, toplo stiskano olje pa je veliko okusnejše, razlika pa je zelo očitna. Bučna semena s praženjem dobijo oster vonj in okus,« pove Mladen.
Ponudbo so razširili, dobro se prodaja pesto iz semen, ki je odličen za kanapeje in testenine, kupci pa z veseljem kupijo tudi semena s čokolado.
»Najprej smo sami poskusili semena obliti s čokolado, zato smo izdelali stroj, saj je pravi stal 15.000 evrov, kar je bilo za nas predrago. Zahtevno je bilo najti nekoga, ki bi to delal za nas, vendar smo našli dve gospe, ki pa sta hitro obupali. Zdaj to za nas počne Hedona, odlično podjetje iz Križevcev. Z njimi smo razvili tudi recept za pralineje z bučnim oljem in semeni. Imamo vse različice črne, bele in mlečne čokolade,« poudari.

Neposredna prodaja na družinski kmetiji Cesarec Mladen
Mladen pravi, da v Zagorju vedno delajo petletni načrt, ki jim vedno uspe. Cilj je doseči 15–20-odstotno letno rast prodaje izdelkov. Gradijo tovarno za pakiranje olja in hladno stiskanje ter čakajo na najavljeni razpis za predelavo izdelkov.
Glede na to, da proizvajajo bučni zavitek, sirov zavitek, jabolčni zavitek in maslen bučni zavitek, je njihov načrt, da to sezono začnejo pakirati ter zamrzovati te izdelke.
SN SKP Intervencija 73.11. Podpora za investicije v predelavo kmetijskih izdelkov
»Veliko smo razmišljali o posodi, v katero bi jih zapakirali, vendar to bistveno podraži izdelek, zato smo obupali in se odločili za celofan ter škatlo. Nihče ne bo izdelkov pekel na travniku, vsak ima pečico,« poudari Zagorec.
Preizkusili bi se tudi v turizmu, naredili bi nastanitvene kapacitete na posestvu, saj jih pogosto obiščejo popotniki z avtodomi, ki so dobri potrošniki.
»Danes resnično cenim to, kar imam, in sicer majhno podjetje, kjer je veliko komunikacije in odnosov s strankami. Starejšim nam je veliko lažje kot mlajšim generacijam, ki nimajo neposredne komunikacije, saj vse počnejo prek zaslonov,« zaključi Mladen Cesarec.
Avtorica besedila in fotografij: Leticija Hrenković, Agroklub.com, hrvaški partner v projektu ZSKP, ZŽ