Narava ni na strani človeka, pravi Drago Jakelić, ki svojih oljčnih nasadov ne prepušča naključju. Tukaj so ukrepi, s katerimi zapolnjuje luknje v proračunu družinske kmetije.

Glede na to, da je vpliv kmetijstva na okolje zelo velik, bi morale države članice EU 35 odstotkov sredstev nameniti za prilagajanje pridelave in blažitev podnebnih sprememb.

Da bi preprečili ta negativni vpliv, lahko kmetje preko Strateškega načrta skupne kmetijske politike prejmejo finančno podporo za uvedbo zelenih praks v svoji pridelavi.

Ena od njih je zmanjšanje uporabe zaščitnih sredstev in uporaba ekoloških gnojil v večletnih nasadih.

Podpora je kmetu dodeljena kot nadomestilo za dodatne stroške in izpad dohodka zaradi izvajanja teh ekoloških praks. Da bi kmet prejel finančno podporo, mora opraviti analizo tal ter izdelati in izvajati načrt gnojenja, pri čemer je prepovedana uporaba sintetičnih mineralnih gnojil.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK Z DRUŽINSKEGA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JAKELIĆ

Tisoč oljčnih dreves

Upravičenec omenjenih ukrepov je tudi Drago Jakelić, ki skupaj z družino skrbi za tisoč oljčnih dreves v vasi Pokrovnik v zaledju Šibenika.

Nekoč je tukaj cvetela živinoreja, ki je prehranjevala lokalno prebivalstvo, toda domovinska vojna je pustila številne posledice in le malo ljudi se tukaj še vedno ukvarja s kmetijstvom. Jakelići živijo tukaj od nekdaj in so edini oljkarji na tem območju. S pridelavo so se začeli ukvarjati zaradi majhne pokojnine.

Zakaj ravno oljke, smo vprašali Draga, ki pravi, da mu je poznavalec rekel: »Če lahko oljke rastejo v Istri, zakaj ne bi tudi pri tebi?« Poslušal je nasvet Davorina Pamića, upokojenega vodje oddelka svetovalne službe, danes pa voditelja kmetijske oddaje na Radiu Ritam. In ni mu žal.

Jakelići na 11 parcelah obdelujejo 5,5 hektarja površine, od tega 2,3 hektarja ekstenzivnih oljčnih nasadov.

Drago ima dovoljenje za letno porabo 1500 m3 vode iz bližnjega izvira, a ga je vaški vodovod stal veliko živcev in bitke z upravo, ki še vedno traja.

Brez vode ne bi bilo pridelave

Vodo za drevesa črpajo iz bližnjega izvira Pećina, nepresahljivega izvira, iz katerega namakajo nasade, kapljico za kapljico. Ta izvir je bil glavno črpališče za nekdaj številno živino, ki je je danes tu le za vzorec.

Brez vira vode za oljke družina Jakelić ne bi bila niti približno tako uspešna v pridelavi oljčnega olja. Suše so v zadnjem času zelo pogoste, povzročajo krčenje plodov, ki lahko celo odpadejo, s povišanjem temperatur zaradi podnebnih sprememb pa bodo zime precej milejše, brez mrzlih dni, ki jih oljka mora imeti.

»Če je oljka v stresu, če je suša in je ogroženo njeno življenje, potem plod dehidrira in odpade, pa tudi olje je trpko in grenko. Alternativa je, da z namakanjem zmanjšamo vpliv suše, brez tega ni rezultatov oziroma si prepuščen naravi, ki ni na strani človeka,« je dejal Jakelić.

Skoraj 90 odstotkov dreves predstavlja avtohtono sorto oljke oblica, s katero je zelo zadovoljen, preostalo pa je opraševalec leccino.

»Nekateri se tej sorti izogibajo, saj se je razširil glas, da ne rodi dobro in ne daje kakovostnega olja, vendar pri nas ob ustrezni agrotehniki in namakanju rodi vsako leto. Mi smo vedno za avtohtono sorto, ni se treba odločati za introducirane sorte, ki niso znanstveno preizkušene,« pravi Drago, ki vse olje proda na domačem pragu, prejel pa je tudi številne nagrade.

Ukrep 70.01.03. Mehansko uničevanje plevela med vrstami večletnih nasadov: 373,33 EUR/ha

V zadnjih 10 letih je prejel več priznanj za kakovost ekstra deviškega oljčnega olja, na prestižnem domačem tekmovanju Noćnjak pa je osvojil zlato medaljo. To ga osrečuje, zato zadovoljno pove: »Razen zlata mi drugo ne pomeni nič«.

Gojitvena oblika, ki jo uporablja, je odprt dežnik, kjer veje visijo pod kotom 120 stopinj. Na drevo povprečno naberejo 30 kilogramov oliv. S pridnimi rokami cele družine in štirimi grabljami za obiranje trgatev traja približno 25 dni.

»Ljubezen do oljk deli predvsem moja žena, brez nje ne bi šel v to smer, nudi mi veliko podporo, prav tako tudi moji otroci. Med obiranjem se zbere vsa družina, trije otroci, zeti, vnukinje, že 18 let stara dekleta, ki nosijo zaboje, delajo z grabljami za obiranje … in to je zdrav družinski odnos, ki daje rezultate,« ponosno poudari Drago.

Drago in Nena Jakelić imata številno družino, v zakonu sta že 42 let.

Pomembno je spoštovati pravila

Drago skrbi za izpolnjevanje vseh zahtev evropske in domače administracije glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev podpore. Je upravičenec do podpore za mehansko uničevanje plevela med vrstami večletnih nasadov in ekoloških gnojil.

»Za organsko gnojenje moram nabaviti gnoj od ekoloških proizvajalcev organskih gnojil, in sicer predvsem goveji gnoj, ki ga je nato treba zaorati, poleg tega pa moram o nabavi voditi evidenco in imeti račun ter vse skupaj predstaviti Agenciji za plačila,« pove Jakelić.

Ulrep 31.08. Uporaba ekoloških gnojil v trajnih nasadih: 225,00 EUR/ha

Odkar je na Hrvaškem uveden sistem spremljanja kmetijskih parcel, s katerim Agencija za plačila v kmetijstvu, ribištvu in razvoju podeželja nadzoruje obdelovalne površine pri izplačilu neposrednih plačil, je Drago v »zelenem«, kar potrjuje, da redno opravlja vse potrebne kmetijske dejavnosti.

Zelo je ponosen, da je dobil pohvalo regulatorja, da je pravi zgled dela in da če bi bili vsi takšni kot on, ne bi bilo težav.

»V oljčnikih sem tako rekoč 365 dni na leto, je kar zahtevno, potrebno je znanje, želja, volja, včasih je tudi fizično naporno, treba je škropiti, obrezovati, gnojiti, obirati, nabere se veliko dela, a ko imaš nekaj rad, ti ni nič težko,« poudarja Drago.

Sredstva EU za generacijsko obnovo so jim omogočila nakup traktorja in cisterne.

Drago je mesto nosilca družinskega kmetijskega gospodarstva prepustil sinu Mati Jakeliću, ki je izkoristil ukrep Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja oziroma za spodbujanje generacijske prenove gospodarstva (operacija 6.1.1.) in postal nosilec družinskega kmetijskega gospodarstva.

Na koncu smo sogovornika vprašali, kaj bi lahko bilo bolj preprosto in ali bi bilo treba ekološko pridelavo povečati.

»Mislim, da bi bilo treba poenostaviti papirologijo. Sem zagovornik ekološke pridelave, predvsem v večletnih nasadih in živinoreji, saj je Hrvaška majhen proizvajalec na svetovnem trgu in bi lahko imela primerjalno prednost glede kakovosti,« je zaključil Drago Jakelić.

Besedilo in fotografije: Leticija Hrenković, Agroklub.com, hrvaški partner v projektu ZSKP, ZŽ