Zjutraj trosi gnojilo, zvečer pa večerja z diplomati. To je zgodba o lastniku največjega ekološkega nasada višenj sorte maraska v Evropi.

V osrčju omiške Zagore že stoletja gojijo višnje maraska in jih prodajajo po vsej Evropi. Zaradi posebnosti sredozemskega podnebja in tal v Dalmaciji je ta avtohtona hrvaška sorta višnje dajala plodove najboljše kakovosti.

POGLEJTE VIDEO PRISPEVEK Z EKOLOŠKE KMETIJE RUBIĆ.

Naši predniki so v 500 letih vložili veliko truda v nasade in gojenje te sorte višnje, njen razvoj pa so spodbudili dominikanci, ki so v 16. stoletju začeli proizvajati liker iz maraske. Pozneje je maraschino postal eden najbolj iskanih likerjev po vsem svetu.

Zato je danes težko razumeti, da lahko domače pridelovalce maraske preštejemo na prste ene roke. Največji ekološki nasad te kraljice višenj, kot ji pravijo, se nahaja v vasi Katuni v Splitsko-dalmatinski županiji.

Nasad je nastal v ekstremnih pogojih, na suhih kraških tleh, ki kljubujejo razmeram, ki jih prinaša kombinacija sredozemskega in celinskega podnebja. Nahaja se nekaj kilometrov od obale, za masivom Biokovo in čudovitim kanjonom reke Cetine.

Sadovnjak se razprostira na približno 40 hektarjih, njegova najvišja točka se nahaja na 400 metrih in je obrnjena proti jugu. To »deželo maraske«, ki je na leto deležna 2500 sončnih ur, upravlja Denis Rubić, povratnik iz Nemčije.

Kraška tla omiške Zagore imajo idealne pogoje za gojenje višnje maraske (lat. Prunus Cerasus Marasca).

Kot otrok je poleti prihajal v Katune in pomagal dedku, ki je gojil marasko, tako kot preostali v vasi. Ko je odrasel in se odločil vrniti v domovino, je sklenil, da bo tej kulturi s tradicijo, daljšo od petih stoletij, dal vsaj še pet.

»To je bil glavni razlog, da na tej skopi kraški zemlji ustvarimo nekaj, kar bo ostalo, ko bomo mi zapustili ta svet. Tukaj je neokrnjena narava, ki smo jo želeli ohraniti in oplemenititi. To je bil eden od razlogov, zakaj smo se lotili ekološke pridelave, saj kot prvo želim vedeti, kaj jem, kot drugo pa želim prodajati zdravo hrano,« nam je povedal in poudaril, da povpraševanje po ekoloških izdelkih nenehno narašča, »tu smo videli svojo priložnost, obenem pa je to tudi naša življenjska filozofija.«

Pri postavitvi nasadov in razvoju poslovanja so mu zelo pomagala sredstva iz skladov skupne kmetijske politike Evropske unije.

Japonski veleposlanik otvoril novi nasad

Denis Rubić (53) je izjemno spreten podjetnik. Poleg kmetijskega podjetja Terra Marascae, d. o. o., je tudi lastnik podjetja Dalmaconsult, d. o. o., ki se ukvarja s svetovanjem in pripravo projektov na področju razvoja podeželja.

Svoj prvi nasad višenj je zasadil s pomočjo predpristopnega programa IPARD, nato pa nadaljeval z vrsto projektov s sofinanciranjem EU za izboljšanje lastne pridelave. Uporabil je sredstva iz ukrepa 4.1.1 za naložbe v primarno proizvodnjo, nato pa še iz ukrepa 6.4.1 za nekmetijske dejavnosti na kmetiji in neposredno prodajo.

»Za kmetovalce iz Dalmacije smo izvedli veliko število projektov in lahko rečem, da sem idealen primer in priča, da bi bilo brez podpore EU izjemno težko realizirati naložbe, saj banke niso bile ravno ‚user friendly’, kot pravimo, vendar smo iskali alternativne načine financiranja in seveda podporo EU, ki je bila še kako dobrodošla.«

Strateški načrt ZPP EU podpira ekološko kmetijstvo z intervencijo 70.04.

Zanimivo je, da je ob začetku druge faze del pri sajenju novih višenj »botrstvo« nasada prevzel japonski veleposlanik Masaru Tsuji, ki ga je spoznal na neki večerji in mu predstavil svoj projekt. Japonci praznujejo cvetenje češenj kot čudež narave, ki jih duhovno dvigne in po izročilu prebudi spečega duha, zato je bilo Denisovo povabilo z veseljem sprejeto.

Njegov nasad so obiskale številne gospodarske in politične delegacije iz Hrvaške in tujine. Denisov razstavni prostor na največjem kmetijskem sejmu na svetu, Zelenem tednu, pa je obiskala tudi Michaela Kaniber (z dekliškim priimkom Brekalo), nekdanja ministrica za kmetijstvo Bavarske in favoritka za bodočo zvezno ministrico za kmetijstvo v novi nemški vladi.

»Tako je to pri meni, zjutraj gnojim, popoldne razvažam, zvečer pa večerjam z diplomati,« pove simpatični Rubić, ki je tudi častni predsednik Nemško-hrvaške industrijske in gospodarske zbornice za Dalmacijo.

Ekološko kmetovanje je zelo zahtevno, a za Denisa ni druge alternative.

Najslajše višnje na svetu

Večino svojih izdelkov, med katerimi so različni likerji, sokovi in ​​marmelade, trži na nemškem trgu.

Tam zelo cenijo ekološko pridelavo in Rubićeve višnje, ki dosegajo najvišje stopnje vrednosti brix na svetu, v nekaterih letih celo nad 30 stopinj. Brix je parameter, ki se uporablja kot merilo zrelosti, okusa in stopnje sladkosti v sadju.

Rubić je tudi dober tržnik in svoje izdelke oglašuje kot »super hrano«, saj na prodajni spletni strani poudarja, da je sok maraske bogat z antioksidanti in ima daleč najvišjo vsebnost melatonina od vseh češenj.

V sadovnjaku pogosto sprejema radovedne izletnike in organizirane skupine obiskovalcev, ki želijo maja videti cvetoče višnje, pa tudi sodelovati pri obiranju, ki poteka dva tedna v juliju.

Gosti pa najbolj cenijo neokrnjeno naravo, ki obdaja sadovnjak. Ekološko pridelujejo tudi češnje, sivko in smilje.

»Ekološka pridelava je izjemno zahtevna, zlasti ker veliko stvari, ki se konvencionalno uporabljajo, mi ne smemo uporabljati. Že na začetku smo bili malce drugačni od drugih, vrsto let smo uporabljali ogorčice, imamo čebele samotarke, uporabljamo mikroorganizme,« je povedal Rubić.

Terra Marascae proizvaja likerje, sokove in marmelade iz višnje maraske, celotno proizvodnjo pa izvažajo v Nemčijo.

Ekološka, ​​organska ali bio pridelava hrane ne uporablja kemično sintetiziranih konzervansov in umetno sintetiziranih gnojil, pri dajanju zdravih in hranljivih izdelkov na trg pa je v ospredju skrb za zdravje.

Strateški načrt skupne kmetijske politike EU z intervencijo 70.04 spodbuja ekološko kmetijstvo. Cilj podpore je spodbujati uporabo praks in metod ekološkega kmetovanja, ki so prijazne do okolja, neuporaba pesticidov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Ko kmetovalec začne z ekološko pridelavo, prevzame petletno obveznost spoštovanja strogih pravil in nadzora s strani nadzornega organa. Na Hrvaškem je trenutno okoli 7200 ekoloških kmetov.

To število pa upada, mnogi opuščajo ekološko pridelavo, ker pogosto ne morejo vplivati ​​na okoliščine, ki so zunaj njihovega nadzora, na primer ko veter ali dež na nasad prineseta prepovedano kemikalijo.

Tega se zaveda tudi junak te zgodbe, vendar to ne zmanjša njegovega navdušenja. Prav nasprotno, rad bi, da gresta tudi njegova otroka, Mia Leticia in Dino Dominik, po njegovi poti.

»Bomo videli, ali bosta nadaljevala ta posel, sam si želim, da vsaj eden od njiju,« upa Denis Rubić in ponosno pove, »ko so novinarji nekoč vprašali mojo hčer, kako dela njen oče, je rekla, da so umazane roke znak čistega denarja, zato upam, da bom imel naslednika, ki bo nadaljeval mojo zgodbo.«

Besedilo in fotografije: Leticija Hrenković, agroklub.com, hrvaški partner v projektu ZSKP, ZŽ