Kmečke ženske znatno prispevajo k življenju in tudi gospodarstvu na podeželju. Pogosto so nosilke dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in vse bolj vpete tudi v področja, ki presegajo kmetijsko proizvodnjo, za kar bistveno dodajajo vrednost dejavnostim in življenju na podeželju.

Zaradi njihove aktivne vključenosti v kmetijske dejavnosti, podjetništvo in turizem so pomembne pri ohranjanju kulturnih in kulinaričnih tradicij na podeželju in posledično tudi pri oblikovanju in krepitvi regionalne identitete.

V kmečkih gospodinjstvih je še vedno prisotna zelo tradicionalna delitev dela – ženske opravljajo gospodinjska dela in dela v bližini doma, medtem ko moški prevzemajo odgovornost do dela z mehanizacijo zunaj doma. Ker se časi spreminjajo, tudi odnos do kmečkih žensk postaja manj ustaljen, saj prav ženske, ki živijo na kmetijah, pomembnost svojih vlog nadgrajujejo z aktivnejšim vključevanjem v družabno življenje na podeželju. 

Staranje prebivalstva skupaj z upadanjem kmetijske dejavnosti ter gospodarske rasti na podeželju je eden poglavitnih razlogov za izseljevanje in odhajanje kmečkih žensk s podeželja, kar negativno vpliva ne le na trg dela, temveč tudi na družbeno sestavo. 

Delež žensk v Sloveniji, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 %, medtem ko delež žensk, nosilk kmetijskega gospodarstva, dosega 29 %.

Nuno je, da ženskam na podeželju priznamo njihove nepogrešljivo vlogo in pravice, saj bodo tako lažje in z večjim zadovoljstvom usklajevale delo na kmetiji, družinsko življenje in aktivnosti, povezane s spodbujanjem in promocijo življenja na podeželju. 

Z NAMI GRE HITREJE. Berite KMEČKI GLAS. Naročniške ugodnosti spoznajte s klikom na pasico.